O hrani je vsak dan veliko napisanega. Kaj je prav jesti, kaj ni prav jesti? Je tisto, kar pojemo zdravilno ali je mrtvilo? Ugotavljamo vedno nove načine, ki naj bi z eno tabletko razrešili naš celoten sistem prehranjevanja.
Sprašujem se, če se toliko govori o prehrani in toliko raziskuje in piše o zdravju, potem mora biti nekaj na tem. Morda je na nek način konstantno ukvarjanje z znanstvenim/mehanskim vidikom prehrane zopet le sistem, preko katerega se nas kolektivno odvrača od bistva? Od bistva, ki je očem in trenutnim čutnim zaznavam skrito. Kdo bi vedel? Resnica biva najverjetneje nekje vmes. Čaka vsakega izmed nas, na nas pa je, da jo poiščemo.
Po dolgem času sem se odločil, da z mojim dekletom Ano organizirava tečaj vitalnega življenja, ki bo obravnaval tudi osnovne prehranske skupine, nakupovanje in pripravo/kuho hrane. V preteklem desetletju sem organiziral veliko podobnih tečajev, v zadnjih dveh letih pa skoraj nobenega. Enostavno sem čutil, da čas ni primeren. Morda niti ne čas, ampak koncept in način s katerim sem prej vodil tečajnike skozi celoten sklop modulov/seminarjev.
Kot sadež, ki potrebuje svoj čas, da dozori, sem tudi sam očitno potreboval čas za osebno zorenje. Danes se zavedam, da je zopet pravi trenutek, da ljudem predam svoje znanje, izkušnje, najbolj pa vedenje o prehrani, prehranjevanju in zdravem gibanju.
Pretekli konec tedna sem imel priložnost sodelovati na jogijskem vikendu. Povabljen sem bil s strani Monike Pekošak, ki že skoraj 15 let poučuje jogo. Prosila me je, da udeleženke (in celo dva udeleženca) podprem tako energijsko, kot z znanjem o energiji in vitalnem življenju. Vsi trije dnevi so bili fantastična izkušnja. Vsak izmed sodelujočih je oddal svoj pečat. Vsi smo napredovali in vsak na svojem področju naredili velik osebni preboj.
Seveda sem mimogrede opazoval, kaj so ljudje jedli, kaj je odgovarjalo jesti mojemu telesu in prišel do spoznanja, ki sem ga že dlje časa slutil. Vse kar pojemo ima vrednost. Biokemijska sestava naše hrane je pomembna, vendar je sam odnos do tega kar jemo, bistvenejši. Celoten proces prehranjevanja, ki poteka od zavesti sejalca, sejalke, do energijskega zapisa na zemlji, kjer se sadi, kot tudi setvenega potenciala zemlje, vzgoje in nege hrane, do zelo pomembne končne priprave hrane ter obedovanja, vse to in še marsikateri detajl, določa kaj mi v celoti vnesemo vase. Ali vnašamo mrtvilo ali živilo polno hranil, predvsem pa življenjske energije hrane-prane?
Šele sedaj sem začel Čutiti, o čem so pisali menihi oz. duhovni iskalci, ko so govorili o prehrani. Bolj ko postajajo naša telesa pretočna, manj je čustvenega in siceršnjega energijskega smoga (po domače: stresa), lažje telo prepozna, katera hrana mu odgovarja.
Za čas pisanja diplomske naloge se spomnim, da sem opravil intervju z starejšo skupino ljudi, o njihovih prehranskih navadah v času njihove mladosti. Njihovi odgovori so me vedno presenetili: »Jedli smo malo in dobro. Hrano smo sami vzgojili in imeli spoštovanje in ljubezen do nje. Nismo porabili toliko, kot to počnejo ljudje danes. Cenili smo vsak grižljaj. Zavedali smo se, da je trud celotne družine šel v to, kar smo dobili na mizo. Vsakokratni obred hranjenja je bil praznik, kjer je bil vsak, ki je prispeval svoj delež, za mizo vedno vedno dobrodošel. Jedlo se je počasi. Vsak požirek in grižljaj je bil slasten.«
To je tisto bistvo, o katerem so govorili starejši ljudje, ki sem ga v zadnjih letih potreboval osvojiti. Moj odnos do širšega pomena prehrane, ki se ne omejuje na pojmovanje hrane, le kot sredstva za preživetje našega fizičnega telesa, je prinesel širše zavedanje pomena prehranjevanja. Hrana je način povezovanja z naravo, s sabo, s ožjo in širšo skupnostjo. Naši prehranjevalni režimi, torej kaj jemo, kdaj jemo in koliko jemo, predvsem tudi na kakšen način obedujemo, so zgovoren pokazatelj marsikatere navade-prepričanj, ki jih projiciramo tudi na ostala področja v življenju.
Z Ano sva v ta namen pripravila 8-tedenski tečaj o prehrani, gibanju in vitalnemu življenju, da skupaj s sodelujočimi, tekom tečaja pri sebi spremenimo odnos do sveta. Ko spremenim sebe, spreminjam svet.
Nejc in Ana
